Ali vemo, kaj v resnici pomeni dobro duševno zdravje ?

Duševno zdravje ne pomeni le odsotnosti duševne bolezni. Svetovna zdravstvena organizacija duševno zdravje opredeljuje kot stanje dobrega počutja, v katerem posameznik razvija svoje sposobnosti, se uspešno spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, učinkovito dela in prispeva k svoji skupnosti. Duševno zdravje torej pomeni tudi dober odnos do sebe, dobre odnose z drugimi, uspešno spoprijemanje z izzivi v vsakdanjem življenju, zmožnost uspešnega šolanja, pridobitev dela in podobno.

Duševnega zdravja ne moremo opredeliti črno-belo, zato je bolje govoriti o kontinuumu: od duševnega zdravja do duševne bolezni. Lahko bi torej rekli od dobrega duševnega zdravja (občutek dobrega počutja, uravnovešeno čustvovanje, optimisem, zadovoljstvo, pozitivna samopodoba, občutek moči in sposobnost soočanja s težavami) do slabšega duševnega zdravja (različne duševne motnje). Na duševno zdravje posameznika vplivajo različni osebni dejavniki pa tudi dejavniki iz okolja, kot npr. démografski dejavniki (spol, starost, zakonski stan, etničnost, statut socialno-ekonomski), ki v interakciji z osebnostnimi lastnostmi ne vplivajo le na pojav težav v duševnem zdravju, temveč tudi na njihov potek in reševanje. Dejavniki socialnega omrežja, zlasti bližnji in zaupni odnosi, lahko delujejo kot dejavniki tveganja ali varovalni dejavniki za nastanek in razvoj duševnih težav. Občutek pomanjkanja socialne opore ima lahko negativen vpliv na duševno zdravje, prav tako konflikti v bližnjih odnosih. Tudi biološki faktorji kot so telesna bolezen, hormonske spremembe, reakcije na zdravila, zloraba psihoaktivnih substanc ali zelo velika obremenitev lahko negativno vplivajo na posameznikovo duševno zdravje.

Vsaka duševna stiska pa še ne pomeni duševne motnje, saj so stiske vecinoma prehodne, pojavljajo se ob večjih življenjskih spremembah (npr. izguba službe, ločitev, rojstvo otroka, smrt bližnjega …) dans jih posamezniki sčasoma premagajo. Duševna motnja pa je oznaka za širok spekter težav z različnimi simptomi. Običajno duševne motnje opredeljuje neznačilna kombinacija misli, čustev, vedenja, odnosov z drugimi in težav pri opravljanju vsakdanjih obveznosti, ki pomembno ovirajo posameznikovo funkcioniranje v vsakdanjem življenju. Delimo jih v dve catégories :

  • duševne motnje, ki pestijo aktivno populacijo in so v izjemnem porastu, zanje poznamo preventivne ukrepe in jih uspešno zdravimo : stresne motnje, anksiozne motnje, depresija, odvisnost od psihoaktivnih snovi, itd.
  • duševne motnje, ki so po poteku kronične in potrebujejo dolgotrajno zdravljenje, rehabilitacijo, dolgotrajno oskrbo in druge oblike kontinuirane bolj ali manj stalne oblike pomoči : psihotične motnje, organske duševne motnje, démence, itd.

Osebe z duševnimi motnjami, pa tudi zgolj osebe s težavami v duševnem zdravju in njihovi bližnji so pogosto deležni diskriminacije, izključenosti in nespoštovanja temeljnih človekovih pravic. Stigma negativno vpliva tudi na dostopnost oziroma potek zdravstvene obravnave. Ena od najhujših posledic stigmatizacije je, da zaradi strahu pred stigmo osebe ustrezne zdravstvene pomoči ne poiščejo pravočasno. Boj proti predsodkom, strahu in diskriminaciji je tako potreben, da bodo posamezniki s težavami v duševnem zdravju in posamezniki z duševnimi motnjami dobili enako kakovostno pomoč kot tisti s telesnimi boleznimi.

V sklopu projekta »Celovita psihosocialna podpora podjetjem za aktivno in zdravo staranje delovne sile (NAPREJ) – Zdravo in aktivno v prihodnost !« delodajalce in njihove zaposlene že od leta 2018 ozaveščamo in informiramo o področju duševnega zdravja. Zaposlenim, promotorjem duševnega zdravja in vodstvenim kadrom so, v obliki izobraževanj, priročnikov, webinarjev, člankov in podpornih orodij, na voljo različne vsebine s področja ohranjanja in krepitve duševnega zdravja zaposlenih. Prav tako je v sklopu projekta več kot 11.000 zaposlenim in njihovim družinskim članom v vključenih pilotskih podjetjih na voljo brezplačno zaupno svetovanje za pomoč v duševni stiski.

Več vsebin in aktivnosti lahko najdete na projektni spletni strani www.naprej.eu.

Bénédict Lémieux

"Futur idole des ados. Évangéliste des zombies. Amical accro à la culture pop. Intellectuel de la télé d'une humilité exaspérante. Penseur."

Laisser un commentaire

Votre adresse e-mail ne sera pas publiée.