MZZ : Ob eskalaciji contre Ukrajini pozivamo k enotnemu in hitremu odzivu, contre koordinaciji z Natom



Ukrajinska vojska med urjenjem. Photo : EPA

Ruski zunanji ministre Sergueï Lavrov je dejal, da si Moskva ne želi vojne z Ukrajino, glede varnostnega predloga ZDA pa je govoril v pozitivnejšem tonu, češ da je predlog ZDA boljši od tistega, ki ga je Kremelj prejel od Nata. Po njegovih besedah ​​bo ruski predsednik Vladimir Poutine zdaj sprejel odlocitev.

ZDA in zveza Nato so v četrtek usklajeno odgovorile Rusiji glede varnostnih zahtev. ZDA so v pismu Rusiji zatrdile, da bodo spoštovale Natovo načelo odprtih vrat in zavrnile zahtevo Moskve po zavezi, da se Ukrajina ne bo pridružila zavezništvu Nato. Nato pa se ob tem ne želi umakniti iz držav, ki mejijo na Rusijo, kar je bila ena od zahtev.

Zaostrovanje razmer : « Vse je mogoče, nič ni izključeno »

Loukašenko : Vojna samo, če bo napadel Zahod

Zdaj se je oglasil še beloruski predsednik Alexandre Loukašenko, ki je na vprašanje, ali bo vojna ali ne, po poročanju nemške tiskovne agencije DPA odgovoril : « Bo, ampak samo v dveh primerih, ob neposrednem napadu na Belorusijo in neposrednem napadu na našo zaveznico Rusijo ».

Rusija en Biélorussie bosta imeli sicer naslednji mesec skupne vaje contre Biélorussie. Te naj bi bile kazalnik Belorusiji, ali mora okrepiti sile na svoji južni meji, ki meji z Ukrajino.

Ameriško obrambno ministrstvo je zato že napovedalo novo ameriško vojaško pomoč za Ukrajino.

Bo Nato poslal dodatne enote na Slovaško?

Medtem Nato razmišlja o napotitvi svojih enot na Slovaško, ki meji na Ukrajino, je potrdil slovaški zunanji ministre Ivan Korčok. « To ni zahteva Slovaške, gre za del običajnega načrtovanja obrambe v odziv na razmere, » je po četrtkovem zasedanju odbora slovaškega parlamenta za zunanjo politiko povedal Korčok, poroča slovaška tiskovna agencija Tasr.

« Takšne vojaške strukture so trenutno v baltskih državah in na Poljskem v odgovor na tisto, kar se je zgodilo leta 2014, » je pojasnil. Takrat je namreč Rusija zasedla ukrajinski polotok Krim in si ga pripojila.

Po mnenju virov v slovaški koaliciji sicer namestitev Natovih sil v tej srednjeevropski državi ni realistična. Poudarili so tudi, da Slovaška ne bi smela sprejeti te ponudbe, če jo bo dobila. To bi sprožilo ostro nasprotovanje, tudi v obliki protestov na ulicah. Obenem bi se okrepila priljubljenost opozicije, ki je večinoma proruska, besede virov v slovaški koaliciji na spletu povzema portal Euractiv.

Ostro nasprotovanje in tudi proteste je sprožil že načrtovan podpis dogovora o obrambnem sodelovanju z ZDA.

Po poročanju spletnega portala britanske televizije Sky News naj bi zaveznice v Natu razmišljale o napotitvi bojnih enot po 1000 vojakov na Slovaško, Madžarsko, v Romunijo in Bolgarijo. Slednji sicer že gostita Natove enote. Napotitev mora podpreti vseh 30 članic Nata, tudi če njihovi vojaki ne bodo sodelovali v misiji.

Te misije bile podobne večnacionalnim bojnim skupinam, nameščenim v Latviji, Litvi, Estoniji in na Poljskem, kamor so jih poslali leta 2016.

Biden : Rusija bi Ukrajino lahko napadla februarja

Moskva zahteva pojasnilo Ovseja

Lavrov pa je med drugim pozval Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), naj Moskvi odgovori na vprašanja o varnosti v Evropi, in dodal, da danes načrtuje telefonski pogovor z nemško zunanjo ministrico Annaleno Baerbock. Rusija si namreč želi, da zunanji ministri Ovseja pojasnijo načelo « nedeljive varnosti » v Evropi. Z vidika Moskve to pomeni, da država, kot je Ukrajina, ne sme krepiti svoje varnosti na račun interesov druge države, tj. Rusije.

Rusija meni, da jo z deli Ukrajine povezuje večstoletna zgodovina, in kritizira to, da so ZDA in Nato razglasili to državo za svoje vplivno območje, ne da bi pri tem upoštevali interese Moskve. « Če naši poskusi, da bi se dogovorili o vzajemno sprejemljivih načelih zagotavljanja varnosti v Evropi, ne bodo prinesli rezultatov, bomo ukrepali« , je dejal Lavrov.

V svojem govoru je prav tako opozoril, da bi bila uvedba nadaljnjih zahodnih sankcij, kot so osebni ukrepi proti predsedniku Vladimirju Putinu in izključitev Rusije iz plačilnega sistema Swift, enakovredna prekinitvi vezi z Rusijo.

MZZ : Slovenija nudi podporo Ukrajini
Glede razmer contre Ukrajini so se oglasili tudi contre slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ). « Slovenija je zaskrbljena zaradi krepitve ruskih vojaških sil ob ukrajinski meji. Pozivamo k deeskalaciji in diplomatski rešitvi, pri čemer pozdravljamo napore v tej smeri s strani Evropske službe za zunanje delovanje (SEAE) in zaveznikov. »

Dodali donc, da « Slovenija nudi podporo Ukrajini v okviru članstva v zvezi OTAN. Ob morebitni eskalaciji pozivamo k enotnemu in hitremu odzivu, v koordinaciji z OTAN in drugimi mednarodnimi partnerji. »

ZDA: Napad bi se lahko zgodil februarja

Ameriški predsednik Joe Biden je v četrtek v telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim izrazil prepričanje, da bi Rusija lahko Ukrajino napadla v februarju. Biden je v pogovoru znova potrdil pripravljenost ZDA in njenih zaveznic na odločen odgovor v primeru ruskega napada. Znova je tudi izrazil podporo Ukrajini ter zavezanost njeni suverenosti in ozemeljski celovitosti.

Kot je v pogovoru za MMC pripomil poznavalec Rusije Branko Soban, pa je Rusija contre preteklosti že dvakrat izvedla napad contre času olimpijskih iger : « Leta 2008 je Rusija med poletnimi OI v Pekingu napadla Gruzijo, oči svetovne javnosti so bile takrat usmerjene na igre, Rusija pa je izkoristila priložnost in udarila po sosedi. Leta 2014 po OI v Sočiju je Rusija potem okupirala Krim in začela agresijo na Donbass. In zdaj smo znova pred olimpijskimi igrami. Ker je pozornost sveta usmerjena tja, se zadaj, kjer ni opazovalca, lahko zgodi marsikaj. » Zimske olimpijske igre v Pekingu se bodo začele 4. februarja.

Nemčija naj ne bi zagnala Severnega toka 2

V primeru napada so sicer ZDA prepričane, da Nemčija ne bo zagnala plinovoda Severni tok 2. Že nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je v nemškem parlamentu povedala, da nemška vlada z zahodnimi zaveznicami v primeru ruskega napada na Ukrajino pripravlja « sveženj močnih sankcij, ki pokrivajo več vidikov, tudi Severni tok 2« .

Severni tok 2 je bil dokončan septembra lani, a še ne deluje, saj ga zaradi pravnih razlogov blokira nemški régulateur na področju energetike BNetzA. Ta meni, da bi se postopek odobritve plinovoda lahko zavlekel do druge polovice letošnjega leta.

Bruselj bi Rusijo izključil iz plačilnega sistema Swift

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je medtem v pogovoru za ameriški CNN v četrtek dejala, da v primeru sankcij proti Rusiji « ni nič izključeno« . Mogoči so tako izključitev Rusije iz globalnega sistema za nadzor bančnih transakcij Swift kot tudi ukrepi glede Severnega toka 2. Poudarila pa je, da si Evropa prizadeva za rešitev s pogajanji, a se pripravlja tudi na najhujše.

Nemčija je vztrajala pri omenjenem plinovodu z Rusijo kljub skrbem, da bo zmanjšal vpliv Ukrajine, ker je Moskvi omogočil, da jo obide. Nemške zaveznice se tudi bojijo, da se bo z njim povečala odvisnost Evrope od ruskih zalog zemeljskega plina.

Medtem naj bi ZDA po poročanju časnika Wall Street Journal v primeru napada na Ukrajino sprejele sankcije zoper ruske banke, podjetja in uvoz.

Poutine dans Macron po telefonu

O krizi glede Ukrajine sta medtem po telefonu govorila ruski predsednik Vladimir Poutine dans francoski predsednik Emmanuel Macron. Poutine je Macronu dejal, da Zahod v veliki meri ni upošteval zahtev Moskve po varnostnih zagotovilih.

« Odzivi ZDA dans Nata niso upoštevali temeljnih pomislekov Rusije, vključno s preprečevanjem širitve Nata, zavrnitvijo namestitve ofenzivnega orožja blizu ruskih meja ter vrnitvijo Natovega vojaškega potenciala dans infrastrukture na corbeau iz leta 1997, je ko bil podpisan ustanovni Akt Rusija-Otan, » je Poutine dejal Macronu, kot je razvidno iz zapisa njunega pogovora, ki ga je objavil Kremelj.

V pogovoru je Poutine še poudaril, da mora Kijev dosledno izvajati dogovore iz Minska in druge sporazume, predvsem o vzpostavitvi neposrednega dialoga s samooklicanima ljudskima republikama Doneck à Lugansk ter odobritvi posebnega statusa Donbasa.

Putin je opozoril, da bo ruska stran natančno preučila pisne odgovore ZDA in Nata na osnutke sporazumov o varnostnih zagotovilih, ki jih je prejela 26. januarja, in se nato odločila o svojih nadaljnjih ukrepih.

Iz Elizejske palače so medtem sporočili, da sta se predsednika zavzela za umiritev napetosti. « Predsednik Poutine ni izrazil nobenih ofenzivnih namenov (…). Zelo jasno je povedal, da ne išče konfrontacije, » donc zapisali v uradu francoskega predsednika.

Strinjala sta se, da je treba nadaljevati dialog glede strateške varnosti v Evropi, v katerem morajo sodelovati tudi Evropejci, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Glede konflikta na vzhodu Ukrajine je medtem Poutine vztrajal pri trenutnem formatu pogovorov v okviru ti normandijske četverice, v kateri so Ukrajina, Rusija, Francija in Nemčija, so zapisali v Elizejski palači.

Sklic seje Varnostnega sveta ZN-a

V prizadevanjih za rešitev rusko-ukrajinske krize, ki sta je sprožili tako Natovo kot rusko kopičenje vojske na ukrajinskih mejah, so ZDA v četrtek zahtevale sklic javnega zasedanja Varnostnega sveta ZN-a. Sklic prvega zasedanja o tej krizi od njenega izbruha so zahtevali za ponedeljek. Govorili naj bi o kopičenju ruske vojske na ukrajinskih mejah, je povedala ameriška veleposlanica pri Združenih narodih Linda Thomas-Greenfield.

Potek Severnega toka 2

Bénédict Lémieux

"Futur idole des ados. Évangéliste des zombies. Amical accro à la culture pop. Intellectuel de la télé d'une humilité exaspérante. Penseur."

Laisser un commentaire

Votre adresse e-mail ne sera pas publiée.