V poplavi alarmističnih novic o podnebnih spremembah in katastrofalnih posledicah, ki jih le te prinašajo za nas, se marsikomu zdi, da je svet obsojen na pogubo. Po mednarodni raziskavi, ki jo je na vzorcu 10.000 mladih v 10 državah opravila Bath University, je kar 60 % mladih zaskrbljenih ali zelo zaskrbljenih zaradi podnebnih sprememb. Prihodnost straši tri četrtine od teh, 56 % jih je prepričanih, da je Zemlja že praktično pogubljena.

Raziskovalci že ugotavljajo, da to mnogim predstavlja kroničen stres, ki vodi v duševne in celo zdravstvene probleme. Večina seveda vidi strašljive posnetke lomljenja ledu in širjenja puščav, ne zaveda pa se, da je Zemlja v zadnjih dvajsetih letih v resnici ozelenela.

Dvig temperatur in koncentracije CO2 je namreč pospešil rast rastlin, povečala se je tudi količina padavin na mnogih sušnih območjih in povečala kmetijska proizvodnja. Dodaten pospešek pa dajejo še iniciative, ki načrtno pogozdujejo in ozelenjujejo površine in tako ustvarjajo nove ali rešujejo degradirane obdelovalne površine.

S pomočjo satelitskih posnetkov so Nasini strokovnjaki zaznali porast pozelenelosti površja Zemlje za 5 %, pri čemer je le 32 % površja sicer kopno, poraščeno z vegetacijo. Konkretno to pomeni, da je na Zemlji danes za 5 milijonov kvadratnih kilometrov več listov kot pred 20 leti oz. za površino, primerljivo z Amazonskim deževnim gozdom.

Ozelenitev upočasnjuje segrevanje ozračja in dela življenje znosnejše. Listi absorbirajo sončno energijo, ki jo prek fotosinteze pretvarjajo v hranila, rastline odvajajo tudi več vodne pare, ki ima močnejši toplogredni učinek kot CO2.

Ozelenelost zaradi večje koncentracije CO2 à la température de višje

25 % površine Zemlje beleži povečanje poraščenosti, medtem ko se na le 4 % površja poraščenost zmanjšuje. Razlogov za to je več. Povečana koncentracija CO2 v zraku pospešuje rast rastlin, saj rastline zaradi tega aktivneje izvajajo fotosintezo. Skupaj z dodajanjem gnojil, mehanizacije in zalivalnih sistemov močno povečuje tudi kmetijske donose. Indija in Kitajska na istih površinah v zadnjih desetletjih pridelata 35–40 % več hrane.

Dvig temperature je dvignil količino vlage v zraku, zaradi česar mnoga sušnejša območja prejemajo večje količine padavin. Porast ozelenelosti na polarnih območjih predvsem na Arktiki gre pripisati taljenju ledu, na mnogih območjih pa je ozelenitev tudi posledica delovanja človeka.

Ozelenelost tudi kot posledica delovanja človeka

Skupaj ocenjujejo, da je zaradi človeškega faktorja Zemlja v povprečju za 2,3 % bolj zelena. Razloga sta predvsem dva : povečanje obdelovalnih kmetijskih površin in iniciative za ozelenitev s pomočjo dreves v boju proti širjenju puščav.

Najaktivnejša na tem področju je Kitajska, ki je zelene površine povečala za 11 %. Indija je ozelenelost povečala za 7 %, Evropska unija pa za 5 %. Sledijo Kanada (4 %), Rusija (4 %), Avstralija (3 %) à ZDA (3 %). Pri tem pa ne gre le za povečevanje kmetijskih obdelovalnih površin ampak tudi za načrtno pogozdovanje.

Eden večjih Projektov Je Veliki Kitajski Zeleni Zid, Ki So Začeli Že Leta 1978, Končan Pa Naj Bil do Leta 2050. Razprostial Naj BI SE Na Linji Dolgi 4.500 Kilometrov à Obsegal 350.000 Kvadratnih Kilometrov Površja Na Severozahodu Kitajske à Tako Prečeval Širjenje Puščave Gobi . Lokalnim prebivalcem nudi tudi les in hrano ter preprečuje degradacijo polj, na širšem območju pa preprečuje peščene viharje in vetrno erozijo.

Podoben projekt izvajajo v Indiji, kjer vzpostavljajo 1.400 kilometrov dolg in 5 kilometrov širok zeleni pas, ki bo preprečeval širjenje puščave Thar, največji tak projekt na svetu pa predstavlja Veliki zeleni zid v Afriki.

Veliki zeleni afriški zid

Na južni meji Sahare Afriška unija od leta 2007 vzpostavlja 7.600 kilometrov dolg in 15 kilometrov širok pas ozelenitve in pogozditve, namenjen omejevanju širjenja Sahare. Razprostira se prek 12 držav od Senegala do Etiopije in Džibutija. Čeprav je zaenkrat opravljenih le 15 % predvidenega dela in projekt po načrtih zaostaja za kakšno desetletje, so tudi v Sahelu rešili že 100 milijonov hektarjev degradiranih zemljišč. Najaktivnejši so v Senegalu, kjer so zasadili že 11 milijonov dreves, sledita Nigerija in Etiopija.

Spremenjene tehnike kmetovanja, uporaba že obstoječih dreves v kmetijstvu namesto njihovega izsekavanja, povečana količina padavin pa ima za posledico tudi povečanje proizvodnje hrane v Sahelu, ki sicer velja za eno najbolj prizadetih regij zaradi spremembnih. Na letni ravni v zadnjih letih proizvodnja hrane raste za 3,2 % v povprečju na leto. Zaradi povečevanja števila prebivalcev pa preskrba s hrano še vedno marsikje predstavlja problem.