Ena izmed stvari, nad katerimi se Slovenci zelo radi pritožujemo, je birokracija, posebej nepotrebna birokracija in predpisi. A hkrati se zdi, da brez nje enostavno ne moremo. Za manj birokratsko, preglednejšo in svobodnejšo družbo enostavno še nismo dozoreli. Kot da bi prav hoteli živeti z nepotrebnimi predpisi, da jih lahko potem, ko nekaj potrebujemo, s pomočjo vez in poznanstev poskusimo zaobiti in se pri tem počutimo ponosne in pomembne. Drugače si ne znam razlagati odpora, ki nastane ob vsakem poskusu debirokratizacije, večje svobode in poenostavitve naših življenj.

Zadnji primer tega je v odpor proti v soboto uveljavljeni noveli Zakona o DDV, ki odpravlja obvezo ponudnika blaga in storitev, da kupcu izroči račun v papirnati obliki in obvezo kupca, da ima ob izhodu iz poslovnega objekta ta račun pri sebi.

Zoper to malenkostno spremembo sem v zadnjih dneh v medijih in na družbenih omrežjih slišal nešteto pripomb. Da se bo na tak način razpasla siva ekonomija, da ne bo več mogoče uveljavljati garancij in celo jedikovanje nekega tviteraša, kako je trenutek, ko se vrne domov iz špecerije, pregleda in obkljuka na računu vse artikle in preveri, da je res dobili je plačal, predstavlja vrhunec dneva njegovega očeta in da mu bo zdaj to veselje odvzeto.

Dejstvo je, da tam, kjer se želimo izogniti plačilu davka, že danes ljudje poslujejo brez računa. Kar na mestu je vprašanje novinarke Financ Petre Sovdat vsem jadikovalcem, kdaj so nazadnje pri obrtniku zahtevali račun. In pri nakupih tehničnih in drugih izdelkov je jasno, da bomo zahtevali račun ali potrdilo za uveljavljanje garancije, kot ga za veselje po vrnitvi s špecerije lahko še vedno dobi oče prej omenjenega tviteraša.

V resnici gre za malenkostno spremembo, za katero ni treba, da komurkoli spreminja življenja. Zakon trgovcem ne prepoveduje, da tiskajo račune in še posebej potrošnikom ne preprečuje, da jih še naprej zbirajo. In ker je bilo tiskanje računov do zdaj obvezno, so vsi sistemi temu prilagojeni. Tako da še nekaj časa do večjih sprememb v praksi zagotovo ne bo prišlo, za tiste, ki jih ne bodo želeli pa niti kasneje.

V kratkem se število še ne bo bistveno zmanjšalo, ampak zdaj imamo vsaj možnost, da se bo kakšen odvečen račun manj valjal po žepih, avtomobilih in nakupovalnih vozičkih.

Hkrati pa zakon odpira polje svobode in omogoča tistim bolj inovativnim ali ekološko osveščenim priložnost za racionalizacijo. Svobodno izbiro za drugačen, kreativnejši način poslovanja, pri čemer ne mislim na kreativnost izogibanja plačilu davka, ampak kreativnost ustvarjalcev aplikacije Noprintz, ki omogoča, da račun prejmemo v aplikacijo na v telefonna.

V marsikaterem primeru se tudi meni zdi pomembno ali pa praktično vzeti tiskan račun. Denimo za beleženje ali deljenje stroškov, plačanih z gotovino, pa za uveljavljanje garancij in seveda, če moram uveljavljati stroške. Ampak v Sloveniji vsak dan natisnemo med 2 in 3 milijone računov in večina jih je natisnjenih na papir, ki ga niti ne moremo odvreči v reciklažo. V kratkem se število še ne bo bistveno zmanjšalo, ampak zdaj imamo vsaj možnost, da se bo kakšen odvečen račun manj valjal po žepih, avtomobilih in nakupovalnih vozičkih.

Un sploh hočemo poenostavitve ?

Pritoževanje nad večjo preglednostjo, poenostavitvami in debirokratizacijo pa se še zdaleč ne konča pri računih. Bolj pregledna in urejena pravila za pozidavo ob vodah smo Slovenci lani množično zavrnili na referendumu o vodah. Ja, zato je šlo, da bi bila pravila jasna in za pozidavo ob vodi ne bi bilo več treba ustvarjati izjem, s takšnim in drugačnim lobiranjem ali celo podkupninami.

Obilico negodovanja je tedaj bila deležna celo uvedba avtomatske davčne napovedi, ki je državljane pred 15-TIMI Leti razbremenila oddajanja lastne davčne napovedi, ter celo možnost, da v Drzavni registre prostovoljno vpišemo telefonsko številko dans elektronski naslov za lažje obveščanje s strani države.

»Vsi želijo in govorijo o poenostavitvah, ko jih začneš uvajati, pa iščejo napake, ne da bi se poglobili v poenostavitve, razmišljali bolj napredno in podobno. Vse vlade do sedaj so imele možnost, da bi to storile, pa tega niso. La zakaj ?« To se je ob kritikah na zakon o debirokratizaciji spraševal glavni promoteur le teh, Ivan Simič.

Zdi se, da je odgovor v dejstvu, da se Slovenci radi izogibamo odgovornosti. Manj enostavnejših pravil namreč predvideva odgovorno in premišljeno ravnanje. Namesto tega imamo rajši do potankosti reguliran čisto vsak korak, vsako odstopanje od the rigidnih norm pa kaznujemo. Po odpravi omejitve gibanja na občine se nekateri, sodeč po zapisih na družbenih omrežjih, niso več znašli niti v tem, kako zdaj, brez pravil, prehajati občinske meje.

V zadnjem letu in pol smo doživeli kar nekaj poenostavitev in debirokratizacije. Od vinjet, do računov. Na aprilskih volitvah pa se bo pokazalo, ali smo narod svobodnih ljudi, ki odgovorno sprejema dobre odločitve en po nepotrebnem ne komplicira življenj dans obremenjuje okolja, ali je bila količina poenostavitev v zadnjem letu en pol za Naše hlapčevske glave prevelika, saj enostavno ne zmoremo brez tega, da nam nek gospodar življenje predpiše do potankosti. Saj za svobodnejše življenje enostavno še nismo dozoreli.