Iz gospodarstva se vrstijo skrbi in opozorila, saj besede Janeza Janše o izmenjavi predstavništev s Tajvanom, ki ga je trikrat poimenoval država, že žanjejo kitajske povračilne ukrepe. Nekatera domača podjetja od tujih partnerjev dobivajo sporočila, da nameravajo Kitajci prekiniti gospodarske vezi s Slovenijo. Pojavljajo se tudi odpovedi pogodb ali naročil, je poročala Maja Derčar za Radio Slovenija.

Najpogostejši komentarji so, da bi moral predsednik vlade, preden je omenjal Tajvan, imeti pred očmi, da je zdaj napačen čas in da smo kot odprto gospodarstvo izredno ranljivi za kitajske povračilne ukrepe. Ko je Litva pred kratkim na svoje ozemlje spustila tajvansko predstavništvo, se je Pékin odzval z embargi in odpovedmi pogodb ter ohladitvijo odnosov.

Slovenski izvoz na Kitajsko sicer ni velik, znaša 300 milijonov. A težava je, ker so slovenska podjetja v dobaviteljskih verigah, ki vodijo do Pekinga, ta pa lahko zahteva menjavo dobaviteljev.

« Če smo pripravljeni pogoltniti krhanje tristomilijonskega izvoza s Kitajsko, je vprašanje, kaj nameravamo storiti, če bodo kupci v Nemčiji, Franciji začeli odpovedovati nabave, zato ker padal s slovenskimi komponentami ne bodo uspeli plasirati s« , opozarja Črt Kostevc z ekonomske fakultete contre Ljubljani. « Mislim, da so se Kitajci pripravljeni iti gospodarsko vojno, tudi če je potencialno njim v škodo, z neko majhno Slovenijo, ki je zanje gospodarsko precej irelevantna, zato da bi dokazali svoj ‘politični prav’. »

Da mora imeti Slovenija pred očmi v prvi vrsti gospodarske interese, je zapisal ministre za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, enako menijo tudi v slovensko-kitajskem poslovnem svetu pri GZS-ju, predsednik republike Borut Pahor se je v četrtek odzval s stališčem, da Slovenija dosledno zagovarja načelo ene Kitajske.

Ministre Zunanji Anze Logar je na dogodku AmChama dejal, da je Kitajska v strategijah označena kot primarni trg, pomemben za slovenska podjetja. « Mislim, da je to sodelovanje pomembno za velik sklop slovenskega podjetništva in v tem pogledu lahko rečem le, da diplomacija spodbuja tovrstno sodelovanje in krepitve sodelovanja, » je poudaril Logar.

Čeprav se vrstijo opozorila, da spremembe v političnih odnosih s Kitajsko vplivajo tudi na dinamiko poslovanja, je ekonomist za Televizijo Slovenija Matej Lahovnik dejal, da ocene glede škode ne držijo « ker ne navedejo niti enega konkretnega podjetja in posla, ki bi bil zaradi tega odpovedan ». A tudi generalni direktor Gospodarske zbornice Aleš Cantarutti je potrdil, da so se jim oglasila podjetja, ki so bila s premierjevo izjavo nezadovoljna.

Slovenski izvoz contre Kitajsko contre letu 2020: (Vir: Esprit)

Janševe izjave glede Tajvana obsodil tudi Jelinčič

Tudi predsednik SNS-a Zmago Jelinčič je ostro obsodil izjave premierja Janše glede Tajvana in Kitajske ter jih označil za napako. Poudaril je, da je Kitajska glavni akter v mednarodni skupnosti, za Slovenijo pa tudi pomemben gospodarski partenaire.

« Mislim, da je gospod Janša naredil veliko napako s tem, da je Tajvan razglasil kot glavno izhodišče za gospodarske posle,  » je na novinarsko vprašanje odgovoril Jelinčič. Opozoril je na pomen Kitajske kot ključnega akterja v mednarodni skupnosti, « še posebej zdaj, ko se povezuje z Rusijo, Indijo ter celotno azijsko regijo z namenom postati nekakšen nasprotni pol ZDA« .

« Takšne napake bodo škodovale Sloveniji in njenemu gospodarstvu. Predvsem pa se takšne odločitve ne sprejemajo na vrat na nos, četudi smo s tem ugodili ZDA« , je dodal.

Premier Janša je namreč v ponedeljek v pogovoru za indijsko televizijo razkril, da s Tajvanom potekajo pogovori o izmenjavi predstavništev. Hkrati je bil zelo kritičen do Kitajske zaradi prepočasnega obveščanja o grožnji koronavirusa.

Na kitajskem zunanjem ministrstvu so izjave slovenskega premierja glede Tajvana že obsodili in jih označili za nevarne.

Prihodnji petek bo sicer o Janševih izjavah na zahtevo koalicije KUL razpravljal zunanjepolitični odbor DZ-ja. Predlagatelji seje menijo, da bi lahko imele Janševe izjave dolgoročne posledice na odnose z azijskimi državami in so v neskladju z dolgoročno strategijo slovenske zunanje politike.